Bogdan Soban je bil rojen v Vrtojbi pri Gorici,
kjer danes živi in ustvarja. Je eden najvidnejših, mednarodno uveljavljenih
predstavnikov svojevrstne umetnosti, imenovane »generative art« (generativna
umetnost). V njej sobivata skrivnost optičnega nagovora in informacijske
tehnologije.
Bogdan Soban razvija zapletene programske
algoritme in matematične formule, ki ustvarjajo vedno nove in nepredvidljive
računalniške podobe. Z njemu lastno likovno senzibiliteto iz množice izbere
tiste, ki ga osebno nagovorijo, ki so likovno zanimivi in ustrezajo likovni
sintaksi ter širijo sporočilo tudi na gledalca. Vizualno jih »zamrzne« oz.
natisne na slikarsko platno in s tem vpne v klasični, tradicionalni svet
slikarskih podob. Razstavlja jih na številnih samostojnih razstavah, prav tako
pa prireja projekcije, objavlja članke in različne tekste z namenom širitve
osnovne ideje tovrstne ustvarjalne metode.
V procesu, ki se iz matematičnih sfer seli v
vizualne, je potreben računalnik – posrednik, vmesni člen, ki mu omogoča
imaginaren zapis prenesti v realno podobo. V stvaritev, ki z barvami, črtami,
ploskvami, prostori, svetlobami govori likovni jezik. Preprosto, to so slike,
katerih kompozicijo lahko analiziramo, v njih določimo odnose, razmerja,
odkrivamo pravila in zakonitosti. Za Sobana pa predstavljajo vznemirljivo
kreativno potovanje po sferah znanosti, ki je študijsko poglobljeno in
raziskovalno. Njegove računalniško ustvarjene podobe segajo od abstraktnih
zapisov do asociativno zaznavnih vsebin, vezanih na mikro in makro kozmos, pa
vse do portretnih upodobitev človeka. V zadnjem času ga še posebej zanima
zanikanje digitalnega porekla slike in »posnemanje« sledi čopiča. Njegova
predstavitev v Prulčku pa bo segla tudi na področje vizualizacije glasbe.
Anamarija Stibilj Šajn
